URADNO IME: Republic of Mauritius
DRŽAVNA UREDITEV: parlamentarna republika
POVRŠINA: 2.040 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (2007): 1.250.882
GLAVNO MESTO: Port Louis
URADNI JEZIK: angleški
DENARNA ENOTA: mavricijska rupija (MUR)
PRIČAKOVANA STAROST PREBIVALSTVA: 72,88 let
BDP: 7.135 mil. USD
NAJVIŠJI VRH: Piton de la Petite Riviere Noire, 826 metrov
PODATKI O VIZUMU: za slovenske državljane vizum ni potreben
ČASOVNI PAS: UTC + 4
VREMENSKI PODATKI: vreme
LEGA IN POVRŠJEe: država Mauricius leži na istoimenskem otoku v skupini Maskarenskih otokov v zahodnem delu Indijskega oceana, 800 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. K njej spadajo še otok Rodrigues ter otočje Agalega in Cargados – Carajos. Otok Mauritius je vulkanskega izvora. Obala je večinoma strma, zelo razčlenjena in obdana s koralnimi grebeni.
PODNEBJE: tropsko oceansko, z enakomerno visokimi temperaturami skozi vse leto. Deževna doba je od decembra do maja, ko prevladujejo jugovzhodni pasati.
DRŽAVNA UREDITEV: po ustavi z leta 1992 je Mauritius parlamentarna republika. Volilno pravico imajo vsi mavricijski državljani, starejši od 18 let. Predsednik republike izvoli parlament za pet let.
ZGODOVINA: neposeljen otok so od 10. stoletja obiskovali arabski, od 15. stoletja tudi malajski pomorščaki. Leta 1507 so na otok prišli Portugalci, leta 1598 so se na njem naselili Nizozemci in ga poimenovali po guvernerju Mauritiusu Nassau Oranskem. Leta 1710 so Nizozemci otok zapustili. Leta 1715 so otok zasedli Francozi in ga poimenovali Ile de France, leta 1721 so ga prepustili francoski vzhodnoindijski družbi, ki je leta 1722 na otoku naselila francoske koloniste s sosednejega Reuniona, ki so za delo na plantažah sladkornega trsa s seboj pripeljali črnske sužnje. Ker so med Napoleonovimi vojnami Francozi z Mauriciusa napadli britanske ladje, je Velika Britanija leta 1810 zasedla otok in ga preimenovala nazaj v Mauricius. S pariškim mirovnim sporazumom leta 1814 se je Francija odrekla Mauritiusu in postal je britanska kronska kolonija. Leta 1835 so odpravili suženjstvo in ker je večina osvobojenih sužnjev odklonila delo na plantažah, so na otok pripeljali delavce iz Indije. Mauritius je leta 1958 dobil notranjo avtonomijo, leta 1968 pa polno neodvisnost kot parlamentatna monarhija v okviru Commonwealtha. Leta 1992 so z novo ustavo Mauritius razglasili za republiko, vendar so ostali v Commonwealthu.
GOSPODARSTVO: Mauritius je ena redkih držav tretjega sveta, ki se ji je uspelo uvrstiti med srednje razvite države.
KMETIJSTVO: 106.00 hektarov njiv in trajnih nasadov, ter samo 700 hektarov pašnikov. Dve trtjini njiv sta namenjeni pridelovanju sladkornega trsa. Ves presežek sladkorja prodajo čalnicam EU, ZDA in Kanado. Iz sladkornega trsa pridobivajo še melaso in rum, odpadke porabijo za pridobivanje električne energije. Pridelujejo še čaj, tobak, povrtnine, krompir in sadje, vendar morajo velik del hrane uvažati. V živinoreji sta najpomembnejša perutnina in prašičereja, saj pokrivata vse domače potrebe, na Rodriguesu gojijo govedo, ovce in koze.
RIBIŠTVO: vode okrog Mauritiusa niso posebej bogate z ribami, vendar so v 90-ih letih razvili sodobno ribištvo, predvsem lov na tune.
RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Mauritius nima rud niti fosilnih energetskih virov. 89 % električne energije dobijo v termoelektrarnah iz uvoženih tekočih goriv in sladkornih ostankov, 11% v hidroelekrarnah.
INDUSTRIJA: najbolj je razvita tekstilna in živilska industrija.
TURIZEM: zaradi slikovite pokrajine, dolgih plaž in ugodnega podnebja je Mauricius privlačen zlasti za obiskovalce iz Evrope.
PROMET: cest je 2000 kilometrov, najpomembnejše pristanišče je Port Louis. Mednarodno letališče je pri Plaisance, na jugovzhodni strani otoka. Nacionalni prevoznik je AirMauritius.
Turistična agencija Odpelji.se
opis Mauricius